Varno in zdravo na soncu
Koža je največji človeški organ, saj prekriva skoraj celotno površino telesa. Njena funkcija je, da zaščiti telo pred različnimi škodljivimi zunanjimi dejavniki, med katere spadajo tudi sončni žarki. Sestavlja jih vidna svetloba (povzroča nekatere učinke na kožo, npr. alergijske reakcije), infrardeča svetloba (občutimo jo kot toploto) in ultravijolična svetloba (ki v največji meri učinkuje na našo kožo). Ultravijolično svetlobo ali UV-svetlobo sestavljajo UVA-, UVB- in UVC-žarki.
Največji učinek na kožo imajo UVA- in UVB-žarki, ki povzročajo porjavitev in rdečino, sončne opekline, sodelujejo pri staranju kože in prispevajo k nastanku kožnega raka.
Obrambni mehanizem kože pred škodljivimi učinki UV-žarkov se kaže kot pigmentacija oz. porjavitev kože, zato je tudi namerno izpostavljanje soncu zaradi porjavitve škodljivo. Ob pretiranem izpostavljanju sončnim žarkom se pojavijo sončne opekline različnih stopenj, pojavi pa se lahko tudi sončarica, ki jo lahko prepoznamo po naslednjih znakih in simptomih: suha, pordela in vroča koža, ki postaja bleda ali vijoličasta, nezmožnost znojenja, glavobol, vrtoglavica, mišični krči in pospešen srčni utrip. V primeru sončarice ali hujših opeklin se je potrebno čimprej umakniti v senco ter poiskati zdravniško pomoč.
Čeprav ima sonce nekatere pozitvne učinke na naš organizem, pa moramo poskrbeti za varno izpostavljanje sončnim žarkom.
Sončnim opeklinam se izognemo tako, da se soncu ne izpostavljamo med 10. in 16. uro, glavo zaščitimo s pokrivalom s širokimi krajci, kožo pa z zadostno količino kreme za sončenje (približno za kozarček žganja kreme za celotno telo) z ustreznim faktorjem (SPF najmanj 20, za otroke SPF 50). Izbiramo lahko med kremami s kemičnimi oziroma organskimi UV-filtri, ki absorbirajo UV-svetlobo, in mineralnimi oziroma anorganskimi UV-filtri, ki UV-svetlobo odbijajo.
Krema za sončenje mora biti učinkovita proti UVA- in UVB-žarkom, pomembno pa je tudi, da kremo nanesemo vsaj 15 do 30 minut pred izpostavljanju soncu in jo nanesemo večkrat na dan, vsake 2 do 3 ure ali takoj po kopanju ali obilnem znojenju.
V primeru, da do sončnih opeklin vseeno pride, se je potrebno iz sonca čimprej umakniti v senco, opeklo kožo pa hladimo s hladilnimi obkladki, geli (ki na primer vsebujejo aloe vero) ali pa nanesemo kreme in mazila, ki kožo pomirijo in navlažijo (na primer kreme z izvlečki ognjiča, virginijskega nepozebnika ipd.). Pripravimo si lahko tudi hladilno kopel, tako da hladni vodi dodamo eterično olje sivke, kamilice ali ohlajeno skodelico kamiličnega čaja.
Za pomoč pri izbiri ustreznega pripravka se lahko obrnemo tudi na farmacevta v lekarni.
Izpostavljanje soncu je najbolj nevarno za otroke in odrasle s številnimi pigmentnimi znamenji, osebe, ki imajo v družini primer kožnega raka, osebe svetlih las in svetle polti, ljudi, ki so kronično izpostavljeni soncu (npr. zaradi dela). Dolgovalovni UVA-žarki so prisotni vse leto, zato je pomembno, da svojo kožo pred soncem zaščitite ne glede na letni čas. Oblačnost sicer delno zmanjšuje infrardečo in vidljivo svetlobo, UV-sevanja pa ne.
Zaščito pred soncem redno nanašajte na področja, ki so najbolj izpostavljena soncu, kot so nos, čelo, ušesa in ličnice, tudi v oblačnih jesenskih in zimskih dneh.
Kreme in losjoni za zaščito kože pred soncem so v lekarni na voljo vse leto, ne glede na letni čas. Če se boste odpravili na oddih v tople kraje ali na smučanje, poskrbite, da boste s seboj vzeli tudi kremo za sončenje.
